BabyPaka. 2. epizoda: Zemljevid na jesenskem listu

V prejšnji epizodi je šest puhastih sledi povezalo Zibija, Momo, Eli, Gugo, Rika in Huga v eno Pako. Ravno ko se je zdelo, da je nočna skrivnost razrešena, je pod vrati zašumel jesenski list. Na njegovi hrbtni strani je nekdo narisal majhen zemljevid.

Zdaj je morala BabyPaka odkriti, kam vodi njihov prvi skupni namig.

Zemljevid, ki se ni hotel pojasniti

Zibi je list položil na mehko preprogo in vzel povečevalno steklo. Na njem so bile tri tanke črte, majhen krog in zlata pika ob robu.

— Zemljevid! — se je razveselil. — Toda zemljevid česa?

Momo se je postavila na prste, nagnila glavo in se zavrtela skupaj z listom.

— Morda je plesni načrt? Trije koraki, obrat in veliki finale pri zlati piki!

Eli je držala pecelj, da se nežni zaklad ne bi strgal. Riko je pazil, da nihče ne stopi na zemljevid, Hugo pa je sedel poleg in poslušal njegovo tiho šelestenje.

Vsak pogled razkrije nekaj novega

Guga si je list ogledala od zgoraj in s strani. Ob njem je razporedila tri paličice po črtah zemljevida.

— Te črte so podobne žilam lista — je opazila. — Morda risba ni ob njih. Morda je nastala prav iz njih.

Zibi je navdušeno poskočil. — Torej moramo gledati ne le to, kar je nekdo dodal, ampak tudi sam list!

Prijatelji so zemljevid dvigali, spuščali in obračali. Momo je skoznje celo pogledala z enim očesom. Bilo je smešno, vendar odgovora še ni bilo.

Nato je Hugo rekel: — Za trenutek bodimo tiho. Nekatere stvari lažje opazimo, ko ne hitimo.

Mesečina ob oknu

V tišini so vsi zaslišali vejico, ki je potrkala ob okno. Luna je pokukala izza oblaka in na tleh narisala svetel pravokotnik.

Guga je list previdno dvignila proti svetlobi. Njegove žile so se povezale z narisanimi črtami in ustvarile jasno pot: od vrat, mimo police z mehkimi odejicami, skozi ozek prehod in proti okenski polici.

— Zdaj vidim! — je zaklical Zibi.

Paka je sledila zemljevidu. Zibi je iskal točke, Guga je urejala namige, Eli je nosila list, Momo je izmišljala imena za kraje, mimo katerih so šli, Hugo pa je vse opominjal, naj ne tečejo. Ko je pot zavila v temnejši del, je prvi korak naredil Riko.

— Ni nam treba videti cele poti — je rekel. — Dovolj je naslednja točka.

Zlata pika pod okensko polico

Pot se je končala pri okenski polici. Zibi je pogledal pod zaveso, Momo za rastlino, Eli je premaknila mehko košaro, Hugo pa je poslušal.

— Nekaj tiho trka — je zašepetal.

Guga je preštela tri črte na zemljevidu in tri deske ob steni. Pri tretji je zagledala zlati lesk. Riko je premaknil list in odkril majhno škatlo s šestimi predelki.

Momo je zaploskala s tačkami. — Zaklad!

— Ali naslednja uganka — je veselo odgovoril Zibi.

V škatli ni bilo draguljev, temveč šest majhnih predmetov: pero, gladek kamen, rdeč trak, lesen gumb, droben zvonček in ključ. Vsak je imel svoje mesto, nobeno pa ni bilo označeno.

Radovednost ima rada družbo

Zibi je želel preizkusiti ključ, Momo pozvoniti z zvončkom, Eli poskrbeti, da se nič ne izgubi, Guga pa je že urejala predelke. Riko in Hugo sta potrpežljivo čakala.

— Vsak od nas je opazil nekaj drugega — je rekel Zibi. — Če bi gledali samo na en način, bi bil zemljevid še vedno videti kot navaden list.

— Šest različnih značajev, ena Paka — jih je spomnila Eli.

Vse predmete so vrnili na njihova mesta in škatlo odnesli na preprogo. Dogovorili so se za novo pravilo: preden sklenejo, da namig nima smisla, ga bodo mirno pogledali z več strani in prisluhnili vsej Paki.

List so varno položili med dva lista papirja. Ena uganka je bila rešena, ostalo pa je novo vprašanje: čemu služi šest predmetov in zakaj ima vsak svoj predelek?

Guga je škatlo približala svetlobi. — Preden uporabimo ključ, preverimo, ali je vse na svojem mestu.

Nadaljevanje sledi v epizodi »Guga in škatla, v kateri ima vse svoje mesto«.